Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju
Državni zbor je na današnjem nadaljevanju 17. redne seje (magnetogram je dostopen tukaj) razpravljal tudi o predlogu zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Stališče poslanske skupine Zares je predstavil poslanec Alojz Potočnik.
Spoštovani,
Predlog zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju predstavlja dolgo pričakovan začetek celovitega zakonskega urejanja mladinskega sektorja. Poleg dveh zakonov, ki urejata organiziranost le določenega dela mladinskega sektorja to je leta 1994 sprejetega zakon o skupnosti študentov in leta 2000 sprejet zakona o mladinskih svetih, namreč slovenska politika do danes ni uspela ustrezno zakonsko odgovoriti na potrebe po celoviti ureditvi mladinske politike v Sloveniji.
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju predstavlja prve korake na tej poti, saj opredeljuje temeljna področja mladinskega polja in določa javni interes v njem, definira nosilce in subjekte v mladinskem sektorju ter opredeljuje organe in njihove pristojnosti, ki so nosilci javnega interesa in njihove pristojnosti. V zakonu so natančno opredeljeni tudi pogoji in postopki za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.
V zakonu je zapisan tudi korak, ki bo sledil sprejetju zakona – to je priprava in sprejem strateškega dokumenta na tem področju – Nacionalnega program za mladino. V njem bodo opredeljeni strateški cilji ter ukrepi za njihovo uresničevanje – predstavljal bo potrebno podlago za sistemsko sofinanciranje programov v mladinskem polju.
V poslanski skupini Zares pričakujemo, da bo zagotovil uresničevanje v Strategiji urada za mladino RS opredeljenih osnovnih namenov mladinske politike, to je:
- povečati participacijo mladih z povezovanjem mladih na lokalnem nivoju, homogenizacijo skupin, soodločanjem pri razvoju in ohranjanju lokalnih prednosti in perspektiv, povezovanjem različnih lokalnih iniciativ, s promocijo novih praks civilnega in demokratičnega vplivanja na razvoj lokalnih okolij,
- vzpostaviti in povezovati referenčne socialne mreže, ki so pomembne za mlade v lokalnem okolju,
- motivirati za večjo kakovost procesa odraščanja: avtonomnost, samoaktivnost, pridobivanje za življenje nujnih in potrebnih kompetenc
- razvijati načela solidarnosti, strpnosti, sodelovanja, medgeneracijskega povezovanja,
- vzpodbudbujati kritično misel, ustvarjalnost, refleksijo do aktualnih družbenih dejstev,
- vključevati in motivirati pasivne skupine mladih ,
- integrirati družbeno izključeno mladino in
- razvijati preventivne in alternativne oblike dela z mladimi.
Po več kot desetih letih razprav, priprav in pričakovanj po celoviti in sistemski zakonski ureditev področja mladinske politike v Sloveniji predstavlja zakon o javnem interesu sicer manjši korak, kot so ga pričakovali nekateri pomembni nosilci mladinske politike v Sloveniji. Mladinski sektor se je v zadnjih petnajstih letih namreč zavidljivo razvil na organizacijski, infrastrukturni in predvsem vsebinski ravni ter bistveno prehitel sprejeto zakonodajo, ki bi morala urejati to področje.
Bela knjiga o mladinski politiki ugotavlja, da mladi sestavljajo spreminjajočo se skupino, ki bo stopila na trg delovne sile in si nekoč ustvarila družino, mladi namreč nenehno prehajajo od učenja k delu in obratno; njihove individualne poti pa so bolj raznolike kot v preteklosti. Za mlade šola in univerza, delo ter družbeno okolje nimajo več enake združujoče vloge kot včasih. Mladi tudi vse pozneje postajajo samostojni.
Vse to se pogosto kaže v občutku krhkosti, izgubi zaupanja v obstoječe sisteme odločanja ter nezadovoljstvu s tradicionalnimi oblikami participacije v javnem življenju in mladinskih organizacijah. Nekateri mladi menijo, da ustanove oblasti ne izražajo vedno njihovih interesov, ker te ustanove starejši snujejo zase. Vse več mladih zapadla v brezbrižnost ali individualizem, mnogi tudi preizkušajo oblike izražanja, ki so celo na robu demokratičnih sredstev. Večina pa jih želi vplivati na usmeritve, vendar za to ne najde ustreznega načina.
Ne glede na to imajo mladi veliko za povedati; konec koncev ravno nanje še zlasti vplivajo gospodarske spremembe, demografska neuravnoteženost, globalizacija ali kulturna raznolikost. V času vedno novih negotovosti se od mladih pričakuje, da bodo oblikovali nove družbene odnose, drugačne načine izražanja solidarnosti ali premoščanja razlik ter poiskali nove načine za bogatenje družbenih odnosov.
Bela knjiga o mladinski politiki zato od snovalcev politik na državni in evropski ravni pričakuje, da bomo takšne procese spreminjanja omogočili in mlade spodbudili, da postanejo dejavni člani naše družbe.
S predlogom zakona o javnem interesu v mladinskem to počnemo, zato ga bomo v poslanski skupini Zares podprli.