Bodo sodniki,tožilci in pravobranilci iztožili 100 milijonov?
Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je danes stanovskima združenjema sodnikov in državnih tožilcev, Slovenskemu sodniškemu društvu in Društvu državnih tožilcev Slovenije, poslala odprto pismo z vprašanjem glede nadaljnjega ravnanja v zvezi s tožbami sodnikov proti državi tik pred sprejetjem nove usklajene zakonodaje.
Slovensko sodniško društvo
Tavčarjeva 9
1000 Ljubljana
Društvo državnih tožilcev Slovenije
Trg Osvobodilne fronte 13
1000 Ljubljana
Spoštovani,
v poslanski skupini Zares v zadnjih dneh z začudenjem sledimo informacijam o početju sodnikov, tožilcev in pravobranilcev, ki množično tožijo državo (po poročanjih medijev naj bi jih bilo skoraj 500) in tako v času najhujše gospodarske in finančne krize nameravajo, po navedbah medijev in njihovi lastni oceni, iztožiti skupno tudi do 100 milijonov evrov.
Sodniki, tožilci in pravobranilci so v tem času edina skupina javnih funkcionarjev, ki tako organizirano nastopa proti državi, katere ugled bi pravzaprav tudi sodniki morali predstavljati in braniti na najvišjem nivoju integritete moralnih in etičnih vrednot. Seveda ne odrekamo pravnega varstva nikomur, saj je to eden od temeljev demokracije in spoštovanja človekovih pravic, a sprašujemo se – skupaj z javnostjo – kakšno sporočilo bo skupina tožečih sodnikov, tožicev in pravobranilcev dala javnosti v času, ko se družba spoprijema s posledicami finančne krize na vseh koncih gospodarstva in javne uprave. Pri tem je pomembno upoštevati, da je pred nami pomembna seja o rebalansu proračuna, ko skušamo poskrbeti, da bi čim manj ljudi trpelo posledice recesije in ko je prioritetna naloga zagotoviti dovolj močno mrežo socialne varnosti, da obvarujemo šibkejše – tiste, ki izgubljajo službe in se soočajo z negotovostjo preživetja.
V takih okoliščinah ravnanje, kakršnemu smo priča, s strani številčne skupine sodnikov, tožilcev in pravobranilcev ni dober zgled v družbi in zagotovo daje napačen signal – predvsem zamegljuje cilj z vzdržnostjo in varčevanjem javnih sredstev prebroditi krizo, hkrati pa jasno sporoča, da naj vsak toži, če le lahko, ne glede na posledice. Takšnih aktivnosti zagotovo nismo pričakovali, niti, po našem mnenju, ne sodijo v krog aktivnosti, po katerih naj bi bilo pravosodje v državi prepoznavno. Podobne tožbe bi lahko množično vlagali tudi poslanci, ministri, predsednik vlade oziroma vsi tisti, ki se jim je določala plačna osnova na podlagi sklepa pristojnega telesa državnega zbora (parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je sprejela sklep o zmanjšanju osnove za obračun poslanskih plač, na katere so vezane tudi sodniške plače). A vendar se to ne dogaja, saj bi lahko tako močno oslabili javni proračun in v primeru uspešnosti povzročili potrebo po dodatnem zadolževanju, kar bi lahko podaljšalo okrevanje in zmanjšalo nujne kratkoročne učinke.
Takšno dejanje ocenjujemo kot etično sporno.
Sporočilo tovrstnega početja je nedvoumno in zaskrbljujoče: s tem dobivamo sporočilo »ne zanima nas namen in cilj, smotrnost dejanja, kakršno je bila korektura sicer nepravičnega plačnega sistema (za vse, ki so privolili v znižanje plač), pač pa je v ospredju le iz konteksta iztrgan legalističen pogled«.
V poslanski skupini Zares smo zaradi omenjenega početja sodnikov, tožilcev in pravobranilcev pred težko odločitvijo, kako naslednji teden ravnati pri odločanju o noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o državnem pravobranilstvu, s katerimi bi skladno z odločbo Ustavnega sodišča tudi uskladili plače pravosodnih funkcionarjev s plačami funkcionarjev v drugih vejah oblasti (izvršne in zakonodajne). Slednje je bil, po naši oceni, tudi motiv za sproženje sodnih postopkov s strani sodnikov, tožilcev in pravobranilcev. V ZARES – nova politika smo v času prejšnje vlade nasprotovali dejanjem ministrov Viranta in Šturma, ki sta zanikala problematično neskladje, katerega skušamo z omenjenimi zakoni odpraviti. Že takrat smo izražali pripravljenost na sprejem omenjenih zakonov, to velja tudi danes. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in minister za pravosodje Aleš Zalar sta po naši oceni primerno rešila konflikt in pripravila ustrezen predlog uskladitve plač na področju pravosodja.
Preden o zakonih odločamo, bi zato radi pridobili tudi stališča Slovenskega sodniškega društva, Društva državnih tožilcev Slovenije ter drugih stanovskih združenj kot reprezentativnih združenj sodnic in sodnikov, tožilk in tožilcev, pravobranilk in pravobranilcev. Zanima nas, kaj bodo storili sodnice in sodniki, tožilke in tožilci, pravobranilke in pravobranilci v zvezi s tožbami, če bo ta koalicija sprejela te zakone in odpravila omenjeno neskladje.
Cveta Zalokar Oražem
vodja poslanske skupine Zares