Parlamentarna razprava pritrdila interpelaciji
Temeljni namen interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja je bil zagotovo v tem, da so poslanke in poslanci dobili možnost razpravljati o problemih na področju, ki ga pokriva notranje ministrstvo. Osnovni očitek predlagateljev interpelacije iz vrst ZARES in LDS je izhajal zlasti iz nezadovoljstva z ministrovim vodenjem politike na področju javne varnosti. “Z nizom sprememb na zakonodajnem področju in številnimi kadrovskimi menjavami je minister Mate ponovno repolitiziral policijo in jo neposredno podredil politiki ene politične opcije“, je ob obrazložitvi zahteve za interpelacijo na seji državnega zbora poudaril prvopodpisani poslanec ZARES dr. Pavel Gantar.
Po njegovih besedah je le tako mogoče razumeti spremembe zakona o policiji, ki jih je predlagal minister in s katerimi direktor policije izgublja precejšen del samostojnosti pri upravljanju z viri (kadrovskimi, materialnimi, tehničnimi, finančnimi). To pa dejansko pomeni podreditev policije.
Po končani obravnavi interpelacije v državnem zboru – izid glasovanja je bil seveda pričakovan – je minister Mate dejal, da “so bile v razpravi povedane tudi nekatere stvari, ki so vredne razmisleka“. Zato bo, kot je poudaril, podrobno preučil magnetograme parlamentarne razprave in skušal upoštevati pripombe.
Kot je med naštevanjem razlogov za vložitev interpelacije izpostavil poslanec Zares Gantar, je naša vizija javne in državne uprave – še zlasti tako občutljivega segmenta, kot je javna varnost ter preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj – drugačna od ministrove.
“Verjamemo v omejevanje in samoomejevanje politike. Verjamemo v distanco med konkretno vladajočo politično opcijo in skupnimi nalogami, ki naj jih javna uprava opravlja. Verjamemo v profesionalnost in samostojnost policije. Še posebej pa nasprotujemo operativnemu poseganju političnih funkcionarjev v konkretno policijsko delo. Verjamemo, da državne institucije niso lastnina političnih strank in da si demokratično izvoljena vlada ne sme lastiti tistega, kar je javno dobro. In javna varnost to nedvomno je,” je med drugim dejal Gantar.
Interpelacijo delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja sta poslanski skupini ZARES in LDS vložili zaradi: kršitev zakona o zasebnem varovanju, kršitev zakona o evidenci volilne pravice, zaradi objektivne odgovornosti in kršitev zakona o kazenskem postopku, kršitev kazenskega zakonika in kršitev uredbe o sodelovanju državnega tožilstva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Pa tudi zaradi objektivne odgovornosti in kršitev 32., 35., 36., 37. in 38. člena Ustave Republike Slovenije in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Zaradi kršitve zakona o policiji ter določil pravilnika v usmerjanju in nadzoru policije. Zaradi kršitve in neizvajanja temeljnih določb resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in kršitve strateških ciljev srednjeročnega načrta razvoja in dela policije v letih 2003 do 2007.
Po prepričanju podpisnikov interpelacije so zaradi teh kršitev nastale nepopravljive ali težko popravljive posledice, ki se kažejo kot alarmantno slabo stanje nad izvajanjem nadzora nad družbami za zasebno varovanje, kar je povzročilo neprofesionalno, nezakonito in nevarno izvajanje zasebno-varnostne dejavnosti.
Poleg tega je minister odgovoren tudi za nepravočasno, neskladno ažuriranje in način vzpostavitve evidence volilne pravice državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, ter osredotočeno zbiranje podatkov o posameznikih, ki niso osumljenci kaznivega dejanja, kar predstavlja kršenje človekovih pravic. Očitki se nanašajo tudi na politizacijo policije in njeno kadrovsko neustreznost, erozijo varnostnega sistema in slabšanje učinkovitosti policijskega dela, slabšanje prometne varnosti, slabšo preiskanost nevarnih kaznivih dejanj ipd., je našteval poslanec Gantar.
Vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik je v svojem nastopu na seji državnega zbora ministru Mateju med drugim očital neprimerno ravnanje v primeru diskoteke Global. Po njegovem bi policija v tem primeru tragedijo lahko preprečila, če bi podjetju VIP Varovanje pravočasno odvzela licenco. Po njegovem je namreč že tedanji zakon o zasebnem varovanju omogočal odvzem licence tudi brez dveh pravnomočnih odločb.
Po Lahovnikovih besedah je Mate kriv tudi za slabo ukrepanje policije v primeru Silva Pluta. Po njegovih besedah se veliko strokovnjakov strinja, da bi policija takoj po prihodu Pluta v Slovenijo ukrepala, vendar tega ni naredila: “Vse, kar je naredila, je bilo, da je izdala usten predlog tožilstvu, naj odredi 48-urno pridržanje Pluta, pri čemer bi se lahko pridobili ustrezno dokumentacijo, vendar tožilstvo tega ni storilo.” S tem je po Lahovnikovih besedah za smrt Ljubice Ulčar poleg policije posredno krivo tudi tožilstvo.
Mate si po mnenju poslanske skupine Zares interpelacijo zasluži tudi zato, ker pred lanskimi predsedniškimi volitvami ni pravočasno poskrbel za osvežitev volilnih imenikov. “Zaradi tega so glasovnice v tujino pošiljali mrtvim ljudem, neslovenskim državljanom, ljudje, ki so slovenski državljani, pa jih sploh niso dobili,” je dejal Lahovnik.
Poslanca Zares Alojz Posedel in Vili Trofenik sta med drugim kritično ocenila delovanje ministrstva na področju prometne varnosti, saj se slednja zelo poslabšuje. Pri tem sta opozorila, da je statistične podatke mogoče prirejati – tako v primeru statistike o cestni varnosti kot tudi statistike o (ne)zadovoljstvu z delom policistov.
Poslanka Majda Širca pa se je v svoji razpravi osredotočila zlasti na t. i. primer Plut oziroma na domneve, da je minister Mate priredil poročilo izrednega nadzora nad postopki policije, ki so bili opravljeni znotraj notranjega ministrstva v primeru Plut. Poslanka je omenila tudi odklenjene zapornice na schengenski meji in vaške straže, ki so zaustavljale policijske avtomobile. “Dopustili ste, da se je zgodila cesta. Dopustili ste, da se nekdo drug spravil delati red in pri tem povzročil nered. To ste dopustili takrat, ko ste vzeli magnetofon v roke in povedali, kaj morajo delati prebivalci v Ambrusu in kam morajo oditi tisti, ki jih ustava še zmeraj ščiti – ne glede na to, kakšnega izvora so in kaj se o njih misli v slovenskem prostoru, sicer ne bi v letnem poročilu Evropskega centra za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo ostalo zapisano, da so spori in demonstracije proti romskim naseljem, ki jih spodbuja lokalno prebivalstvo, v Sloveniji postali običajni,” je naštevala poslanka.