Rojen: 1969
Kraj prebivanja: CELJE
Poklic: DOKTOR KADROVSKEGA MANAGEMENTA
Delo, ki ga opravlja: POMOČNIK DIREKTORJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, VISOKOŠOLSKI PREDAVATELJ – DOCENT NA UNIVERZI V MARIBORU
Kontakti:
ZARES – nova politika
Mestni odbor Celje
Kidričeva 3
3000 Celje
GSM: 051 265 157
E-pošta: branko.lobnikar@zares.si
Časovnica »neuradnih ur«:
V času volilne kampanje je dosegljiv na telefonu 051 265 157; lokacija in čas dosegljivosti po dogovoru
Kratka biografija
Rodil se je leta 1969. Leta 1993 je na ljubljanski univerzi diplomiral iz sociologije, na prelomu stoletja na mariborski univerzi magistriral iz organizacijskih ved in leta 2004 postal doktor znanosti s področja kadrovskega menedžmenta. Dobro desetletje je delal v slovenski policiji. Je avtor ali soavtor več kot sto znanstvenih in strokovnih člankov ter prispevkov na konferencah v Sloveniji in v tujini, član Slovenskega sociološkega društva in Društva varstvoslovcev, dobitnik srebrnega znaka Univerze v Mariboru in kot udeleženec vojne za Slovenijo dobitnik priznanja “1991 – za Slovenijo”. Zaposlen je kot pomočnik direktorja v Splošni bolnišnici Celje, kjer je odgovoren za razvoj kadrov, še vedno pa kot visokošolski učitelj predava na Univerzi v Mariboru. Je poročen in oče dveletnega sina.
Zakaj stranka Zares?
Stranka Zares v slovenski prostor prinaša prave izzive; prinaša prepričanje, da sta znanje in človeška ustvarjalnost edini na kateri lahko računamo, je pripravljenost za resno soočanje z izzivi podnebnih sprememb. Stranka Zares želi krepiti odgovorno in odzivno socialno državo, ter z državo, ki temelji na pravu in se odziva na predloge in iniciativo državljanov. Politika Zares ni namenjena ozkim elitam, temveč vključuje in upošteva mnogo različnih pogledov.
Zakaj jaz?
S politiko sem se začel ukvarjati iz potrebe in želje spremeniti nekatere vedenjske vzorce v politiki, ki Slovenijo ovirajo pri njenem strmljenju in poti k razvoju in spoštovanju razlik med prebivalci. Sem potrpežljiv in usmerjen k cilju. Pri svojem delu izhajam iz osnovne predpostavke, da je spoštovanje soljudi temelj sobivanja. Tudi zato sem si kot glavne moralne imperative izbral poštenje, dobrodelnost in spoštovanje.
Kaj boste naredili za razvoj vašega okraja?
Zavzemal se bom:
1. za razvoj obstoječih in novih institucij visokega šolstva, kot so zdravstvene vede, mehatronika in vede o varstvu okolja. Celje potrebuje univerzo, ki bo prostor kreativnega razvoja potencialov okolja in katere temeljna naloga bo tudi prenos tega znanja v gospodarstvo in družbeno življenje,
2. za odpravo administrativnih ovir in za preoblikovanje davčne politike, da bo spodbujala razvoj,
3. za pomoč države pri sanaciji nekaterih ekoloških črnih točk, kot so zemljišča na območju Cinkarne, »stare Cinkarne«, Ema… ter za podporo prizadevanju Celja za ekološko ravnanje z odpadki,
4. za spodbujanje kulturnega vrenja in potencialov Celja, ki mora preseči dojemanje Celja kot središča »Dnevov komedije«.
Katera bo vaša prva poteza ob izvolitvi?
Kot poslanec bom vsaj dvakrat na mesec na voljo v poslanski pisarni v Celju.
Sem zagovornik največ osmih pokrajin in središče ene izmed njih mora biti v Celju.
Po izvolitvi bom predvsem nadaljeval tisto, kar v Celju počnem in intenzivno zagovarjam že zadnje leto: razvoj visokošolskih institucij in vzpostavljanje pogojev, da bo Celje v naslednjih letih res dobilo dobro mrežo terciarnega izobraževanja, ki se bo lahko povezala v Univerzo v Celju.
Zakaj menite, da boste dober poslanec?
Z novo politiko se intenzivno ukvarjam eno leto. Kot podpredsednik stranke Zares sem dodobra spoznal način delovanja državne politike. Pri svojih odločitvah sem zavezan standardom skupnega dobrega in nikomur nisem nič dolžan. Le tako lahko v politiki razumemo usklajevanje različnih interesov in iskanje občutljivega ravnovesja med potrebami in možnostmi različnih skupin v družbi.
Kakšna bo Slovenija leta 2020?
Slovenija mora postati dežela socialne pravičnosti, kjer bodo ljudje imeli možnost razviti vse svoje potenciale, da bodo si bodo s svojim delom in znanjem ustvarili dobro življenje. Naloga politike je zagotoviti, da ljudje ne bodo odvisni od socialne pomoči države, slednjo pa je treba zagotoviti vsem, ki pri doseganju osebne blaginje iz kakršnih koli razlogov ne bodo uspešni. Tisto, kar je za Zares v letu 2008 izziv, mora v letu 2020 postati vsakdanja realnost; možnost najti dobro zaposlitev ne bo več »misija nemogoče«, varna starost ne utopija, zdravje ne bo odvisno od pogajalskih spretnosti vlade in zdravstvenega sindikata, ljudje si bodo lahko privoščili primerno stanovanje, z vsakdanjim upoštevanjem organizacij nevladnega sektorja pa bomo zagotovili elemente odgovorne in odzivne socialne države.
