Rojen: 1954
Kraj prebivanja: PETJUR
Poklic: DIPLOMIRANA DEFEKTOLOGINJA
Delo, ki ga opravlja: UČITELJICA LIKOVNE VZGOJE NA ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Kontakti:
Tel.: 03 57 41 412
GSM: 031 755 900
E-pošta: zdenka.vrecko@siol.net
Facebook: Zdenka Vrečko
Časovnica »neuradnih ur« (na gornjem naslovu):
TOR/ČET/PET: od 16. do 18. ure
Kratka biografija
Rodila se je 22. avgusta 1954 v Celju. Po končani Srednji zdravstveni šoli je nadaljevala študij na Pedagoški akademiji, kjer je diplomirala iz defektologije. Po študiju se je zaposlila na osnovni šoli Glazija v Celju, šoli za izobraževanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Poklicno specializacijo je usmerila v likovno vzgojo, ki jo tudi poučuje. Bila je vodja študijske skupine za Slovenijo na področju likovne vzgoje za šole z nižjim izobraževalnim standardom ter je soavtorica prenovljenega učnega načrta za šole s prilagojenim programom. Osem let je poleg službe opravljala še dopolnilno dejavnost – tiskarstvo. Zaradi smrti moža je njena družina enostarševska, ima dve hčeri, študentki.
Zakaj stranka Zares?
Stranka Zares je naravnana tako, da nudi možnost udejstvovanja ljudem, ki niso »politiki« in so neobremenjeni s preteklostjo, imajo pa močno željo po spremembah in bogate življenjske izkušnje.
Zakaj jaz?
Politiko in politično dogajanje doma in po svetu spremljam že dolgo. Ko se je ustanovila stranka Zares, sem se zaradi razočaranja nad trenutno politiko in zaradi novih poti, ki jih ponuja ta stranka, vanjo včlanila. V njej sem začela aktivneje sodelovati, ta trud in zanos so opazili tudi drugi in me povabili h kandidaturi. Odločila sem se ravno zaradi pozitivnega odnosa stranke in njenih članov do politike, prijetnega kolektiva in novih izkušenj.
Kaj boste naredili za razvoj vašega okraja?
Zavzemala se bom:
1. za uresničitev urbanističnih in infrastrukturnih posegov, ki bodo prispevali k dvigu kakovosti življenja v vseh predelih našega območja, pri tem pa v čim večji meri ohranjali naravne danosti,
2. za konkretizacijo in intenziviranje pospeševalnih ukrepov in črpanje sredstev iz evropskih virov za razvoj kozjanskega podeželja. Tako lahko relativno zaostalost tega območja spremenimo v našo prednost v smeri ekološke pridelave in razvoja dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
3. za ustvarjanje družbenega okolja, ki bo naklonjeno razvoju podjetništva in bo na podlagi znanja, prodornosti in uspešnosti zagotavljalo nova delovna mesta ter ustvarjalo dodano vrednost, ki napaja vsa druga področja.
Katera bo vaša prva poteza ob izvolitvi?
V občini že več mandatov potekajo projekti, ki so zelo pomembni za večjo kakovost življenja občanov. Prizadevala si bom, da se v najkrajšem času zaključita predvsem dva projekta: gradnja navezovalne ceste Dramlje–Šentjur in gradnja kulturnega doma. Kontakti in poznavanje predvsem pri zagotavljanju finančnih virov bi bili med mojimi prvimi nalogami.
Zakaj menite, da boste dobra poslanka?
Moje življenje in poklicna usmeritev dokazujeta, da poznam težave in jih odgovorno rešujem. Pozitivno naravnan odnos do okolice temelji na mojih številnih izkušnjah in izzivih, ki mi jih je prinašalo življenje. Zato znam delovati v dobro posameznika in širše skupnosti.
Kakšna bo Slovenija leta 2020?
Če bomo še naprej stopali po enakih poteh kot do sedaj, bo do leta 2020 izginil ledenik na Triglavu, vsak tretji Slovenec bo zbolel za rakom, razslojenost prebivalstva bo izrazitejša. Vendar lahko veliko spremenimo, da ne bo tako. Na področju varovanja okolja lahko veliko naredimo s spodbujanjem uporabe avtomobilov na hibridni pogon, z uvedbo brezplačnega mestnega in delno primestnega prometa, s strožjo uporabo pesticidov ter s spodbujanjem ekološke predelave hrane in uporabe naravnih virov ogrevanja. Ker bo povprečna starost ljudi višja, moramo poskrbeti, da se delovna doba ne bo podaljšala v neskončnost, pač pa omogočiti delo tistim upokojencem, ki še imajo željo po delu. Poskrbeti moramo za delno neobdavčeno delo upokojencev, omogočiti dostojno starost v domovih za ostarele, ki bodo kakovostno opremljeni in z usposobljenim osebjem. Obvezna srednja šola, neuvedba šolnin in še drugi ukrepi morajo poskrbeti, da bodo mladi vedno bolj izobraženi in da jim bodo na voljo delovna mesta, ustrezna njihovi izobrazbi, saj le tako lahko preprečimo preveliko razslojenost med prebivalstvom.
